V duhu medsebojnega povezovanja in izmenjave znanja smo se kolektiv Mestnega muzeja Litija, Kulturnega centra Litija in člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Litija-Šmartno odpravili na strokovno vodeno ekskurzijo, ki jo je pripravila kustosinja Helena Hauptman.
Najprej nas je pot peljala v Mestni muzej Ljubljana, kjer smo si ogledali najnovejšo razstavo Emona – mesto v imperiju, ki obeležuje 2000. obletnico ustanovitve Emone (lat. Colonia Iulia Aemona). Razstava prikazuje nekdanjo rimsko Ljubljano od njenih skromnih, skoraj nepoznanih začetkov do prihoda Slovanov in konca antičnega načina življenja. Vodička nas je popeljala skozi sobane prežete z rimskim imperialnim duhom in slavljenja mogočnosti svetovnega imperija, na drugi strani pa so nas presunile zgodbe preprostih ljudi – težko življenje nekega sužnja, poroka 13 letne deklice z 20 let starejšim moškim, pretresljiva izpoved neke rimske prostitutke… Poleg rimske Emone smo doživeli tudi zanimivo razstavo Obrazi Ljubljane, ki nam je postregla z zgodovinskim presekom našega glavnega mesta in njenimi ključnimi osebnostmi, kot je bil npr. znameniti župan dr. Ivan Hribar. Iz razstavnih vitrin so v nas zrli številni dokumenti, predmeti in fotografije iz različnih obdobij, na primer znameniti radio Kričač iz obdobja druge svetovne vojne. Helena Hauptman je pri obeh razstavah znala dopolniti vodičkino razlago s povezavo na Litijo, v kateri so se pogosto odražali pomembnejši dogodki v prestolnici. Starejši so lahko svoj spomin na “zlate čase” Jugoslavije osvežili na koncu razstave, ko so uzrli blagovne znamke njihove mladosti, kot so Šumi, Cockta, 505 s črto, Fla-vor-Aid in seveda vsem znani avto fičo!
Po končanem ogledu smo se podali v Cerknico, kjer nas je pričakal Muzej Cerkniškega jezera in njegova osrednja atrakcija – v zmanjšanem merilu natančna maketa jezera z okolico, ki se ob pritisku na gumb napolni z vodo in tako simulira nastajanje in ponikanje Cerkniškega jezera, katerega vodostaj je najvišji v zimskih mesecih, poleti pa pogosto popolnoma presahne. O tem edinstvenem naravnem pojavu je pisal že Valvazor v 17. stoletju, domačini pa že stoletja pridno izkoriščajo to naravno danost v svoj prid in gradijo čolne, lovijo ribe,… Kot nenavadno zanimivost naj omenimo še to, da je območje jezera razdeljeno med lastnike in sicer kot silno ozki pasovi, ki merijo v širino cca. 4-5m, v dolžino pa pogosto tudi več kot 1000 metrov.
Med vožnjo nas je Helena Hauptman kot ponavadi seznanjala z zanimivostmi iz litijske zgodovine ter potekom priprav na selitev litijskega muzeja v nove prostore.
Polni novih vtisov in vedenja o slovenski zgodovini, predvsem pa idej za ureditev novih muzejskih postavitev v Litiji, smo se v poznih popoldanskih urah odpravili proti domu.