Kulturni center Litija (ZKMŠ Litija) je že od leta 2010 član združenja Kulturnih domov in ustanov Slovenije (KUDUS), ki povezuje vse zainteresirane pravne osebe, ki izvajajo kulturne programe v javnem interesu, s ciljem medsebojnega sodelovanja, uveljavljanja in zaščite njihovih interesov ter izmenjave dobrih praks. Ob različnih delavnicah ali redni letni skupščini izmenjujemo mnenja, predstavljamo dobre prakse, izpostavljamo najrazličnejše probleme in skušamo najti najprimernejše rešitve.
Geslo “V slogi je moč” gotovo velja za to združenje, saj postaja vedno številčnejše in uspešnejše pri doseganju različnih dogovorov, ki so pomembni za učinkovito delovanje, zmanjševanje stroškov ali uveljavljanje različnih pravic kulturnih ustvarjalcev. Letošnja redna letna skupščina je potekala v Kulturnem centru Litija, v torek in sredo, 15. in 16. marca. Po uradnem delu smo kot primere dobre prakse spoznali delovanje Glasbene mladine Slovenije, Pikin festival iz Velenja, ljubljanski festival Bobri ter delovanje ljubiteljskih kulturnikov iz Šentjerneja. Po končanih debatah smo si na odru ogledali še monodramo z naslovom »Moj glas, moja pot« v izvedbi odlične Lidije Koceli. Pri skupni večerji so potekale zanimive debate o našem delu in tako smo spoznavali, kako podobno in hkrati različno je delovanje kulturnih domov v Sloveniji. Imamo veliko skupnih interesov in enakih problemov. Želja, da kljub vsem oviram svoje delo opravimo kvalitetno in prijazno do naših obiskovalcev, je osnovno vodilo vseh nas, saj nam kultura veliko pomeni in se ji popolnoma predajamo. V sredo so si nekateri udeleženci srečanja ogledali tudi Mestni muzej Litija ter grad Bogenšperk, nekateri so bili namreč v naših krajih prvič.
S tovrstnimi srečanji pridobivamo nove izkušnje in mnenja, kar je zelo pomembno pri našem delu, ki v teh časih potrebuje vedno večentuziastičnih pristopov za dosego zastavljenih ciljev, čeprav ima kultura ima eno ključnih vlog pri oblikovanju vsake države in lokalne skupnosti. Kultura pomaga razvijati ustvarjalnost, inovativnost, prilagodljivost in sodelovanje, zato je hkrati tudi temeljni dejavnik gospodarskega razvoja, na kar danes odločujoči pogosto pozabljajo in ponudnikom kulturnih dobrin namenjajo premajhno pozornost.